Bibele ka selemo se le seng Tšitoe 1Daniel 5:1-301. Kgoši Belshatsare o kile a direla bakgomana ba gagwe ba sekete monyanya wo mogolo, gomme a nwa beine le bona.2. Ya re ge ba thoma go tagwa Belshatsare a laela gore go tlišwe dibjana tša gauta le tša silibera tšela Nebukadnesare, tatagwe, a kilego a di thotha ka Tempeleng kua Jerusalema. Kgoši a laela gore di tlišwe gore yena le bakgomana le basadi ba gagwe le metlabo ba tle ba nwe ka tšona.3. Ka gona dibjana tšeo tša gauta tša tlišwa, gomme ba nwa ka tšona4. ba reta medimo ya gauta le ya silibera le ya mphiri le ya tshipi le ya kota le ya leswika.5. Gateetee gwa tšwelela seatla, gomme sa thoma go ngwala mo lebotong le le ritetšwego la ntlo ya mošate moo go bego go lebane le mabone. Kgoši a bona seatla seo se ngwala.6. A galoga sefahlego ka letšhogo, a repha dinoka, le dikhuru tša gagwe tša tiana.7. A goelela a re go bitšwe dingaka, boradinaledi le didupe. Ge ba fihla kgoši a re go bona: “Yo a ka kgonago go bala tše di ngwadilwego mo mme a ntlhathollela tšona, o tla apešwa seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela le pheta ya gauta, gomme ya ba wa boraro ka maemo mmušong wa ka.”8. Dihlalefi tša kgoši tša tla, eupša tša se kgone go bala tše di ngwadilwego moo goba go di hlathollela kgoši.9. Kgoši Belshatsare a tšhoga kudukudu, a galoga sefahlego go iša pele, gomme bakgomana bale ba gagwe ba gakanega.10. Mmakgoši o ile a kwa lešata la kgoši le bakgomana ba gagwe, gomme a tsena ka ntlong ya monyanya a re: “A kgoši a re phelele go ya go ile! O se ke wa tšhoga ka tsela ye wa ba wa galoga le sefahlego.11. Go na le monna ya mongwe mo mmušong wa gago yo a nago le moya wa medimo ye mekgethwa. Mehleng ya ge go buša tatago go ile gwa lemogwa gore monna yoo o na le tlhaologanyo, temogo le bohlale bja go etša bja medimo. Ka gona Kgoši Nebukadnesare, tatago, a mo dira hlogo ya didupe, dingaka, boradinaledi le mekome.12. Ke makgone yo mogologolo gomme o na le kwešišo le tlhaologanyo ya go hlatholla ditoro, go nyepolla dinyepo, le go rarolla tše di sa kwešišegego. Ka gona laela gore monna yo ba rego ke Daniele, yo tatago a mo theilego leina la Belteshatsare, a yo bitšwa gomme yena o tla go botša gore tše di ngwadilwego mo di ra eng.”13. Ke moka Daniele a tlišwa go kgoši, gomme kgoši a mmotšiša a re: “Na o yena Daniele, lethopša lela la Mojuda le tate, kgoši, a le tlišitšego mo le mathopša a mangwe a Bajuda?14. Ke kwele gore moya wa medimo ye mekgethwa o mo go wena, le gore o na le tlhaologanyo le temogo le bohlale bjo bogologolo.15. Dingaka, e lego tšona dihlalefi, di be di tlišitšwe mo go nna go tlo mpalela le go ntlhathollela tše di ngwadilwego mo, eupša ba paletšwe ke go di hlatholla.16. Ke kwele gore wena o kgona go hlatholla le go rarolla tše di sa kwešišegego. Ge o ka bala tše di ngwadilwego mo gomme wa ntlhathollela tšona, o tla apešwa seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela le pheta ya gauta, gomme wa ba wa boraro ka maemo mmušong wa ka.”17. Daniele a mo fetola a re: “Itulele le dimpho tšeo tša gago goba o fe yo mongwe dineo tšeo. Eupša tše di ngwadilwego ke tla no go balela ka ba ka go hlathollela tšona, kgoši.18. “Modimo Yogodimodimo o be a file Nebukadnesare, tatago, bogoši le bogolo le seriti le borena.19. Modimo o be a mo file maatla mo e lego gore ditšhaba tšohle le merafe yohle le ba maleme ohle ba be ba mo tšhaba mme ba thothomela. Yo a nyakago go mmolaya o be a mmolaya; yo a nyakago gore a fele a phela, o be a phela. Ge a nyaka go hlompha motho o be a mo hlompha; ge a nyaka go kokobetša motho le gona o be a mo kokobetša.20. Eupša ya re ge a thoma go ikgogomoša le go ngangabala le go ikgantšha, a tlošwa setulong sa gagwe sa bogoši mme a amogwa seriti.21. A rakwa bathong gomme a ba bjalo ka phoofolo, a phela le dipitsi, a fula bjang bjalo ka kgomo, a thapišwa ke phoka bošego. Mafelelong a dumela gore Modimo Yogodimodimo ke yena a laolago mebušo yohle ya batho gomme o e beela babuši ba a ba ratago.22. “Eupša wena Belshatsare, morwagwe, ga se wa ikokobetša etšwe tšeo ka moka o di tsebile.23. O ikgantšheditše Morena wa legodimo, wa laela gore ba go tlišetše dibjana tšela tša ka Tempeleng ya gagwe. Wena le bakgomana le basadi ba gago le metlabo la nwa beine ka tšona gomme la reta medimo ya silibera, le ya gauta, le ya mphiri, le ya tshipi, le ya kota, le ya leswika – medimo ye e sa bonego gape e sa kwego, le gona e sa tsebego selo. Eupša Modimo yo a swerego bophelo bja gago gape a laolago tšohle tše o di dirago, ga se wa mo hlompha.24. Ke ka baka leo Modimo a romilego seatla sela gore se tle se ngwale tše di ngwadilwego mo.25. “Mo go ngwadilwe: ‘Badilwe, badilwe, boima, dikarolo.’26. Tlhathollo še: badilwe ke go re Modimo o badile matšatši a mmušo wa gago gomme a o fediša;27. etšwe boima ke go re o etšwe boimakelong gomme wa hwetšwa o le bofefo kudu;28. arotšwe ke go re mmušo wa gago o arotšwe ka bogare wa fiwa Bamedia le Bapersia.”29. Ke moka Belshatsare a laela bahlanka ba gagwe gore ba apeše Daniele seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela, le pheta ya gauta. A bega gore ke wa boraro ka maemo mmušong wa gagwe.30. Bjona bošego bjoo Belshatsare, kgoši ya Babilonia, a bolawa.Daniel 6:1-281. Dariose, Momedia, o ile a tšea bogoši go Belshatsare a na le mengwaga ye masome a a selelago le metšo ye mebedi.2. A ikemišetša go bea babušiši ba lekgolo le masome a mabedi mmušong wa gagwe ka moka.3. A ba beela mantona a mararo a go ba hlokomela gore yena a se lobe. Daniele e be e le yo mongwe wa mantona ao.4. Yena a ipontšha gore o phala mantona ale a mangwe le babušiši, ka gobane o be a na le bokgoni bjo bogolo. Ka baka leo kgoši a gopola go mmea molaodi wa mmušo wa gagwe ka moka.5. Ke moka mantona ale a mangwe le babušiši ba leka go phara Daniele molato ka mo a bego a sepetša ditaba tša mmušo ka gona, eupša ba palelwa ke go hwetša le phošonyana, ka gobane Daniele o be a tshephega gomme a sa dire bošaedi goba se sengwenyana se sempe.6. Ke moka ba re: “Re ka se hwetše se re ka pharago Daniele molato ka sona, ge e se ka tša bodumedi bja gagwe.”7. Ka gona ba kgeregela go kgoši mme ba re: “Kgoši Dariose, nke o re phelele go ya go ile!8. Rena ka moka – mantona a mmušo, baokamedi ba dilete, babušiši, bakgomana le bomaseterata – re kwane gore kgoši a bee molao gomme e tloge e eba wa kgapeletšo. O laele gore lebakeng la matšatši a masome a mararo go se be le motho yo a kgopelago se sengwenyana go modimo ofe goba ofe, goba go motho yo mongwe, ge e se go wena, kgoši. Yo a ka tshelago molao wo a lahlelwe ka moleteng wa ditau.9. Kgoši a a bee molao woo, a o ngwale gore o se fetošwe, e be molao woo o ka se phumolwego wa Bamedia le Bapersia.”10. Ka gona Kgoši Dariose a ngwala molao woo.11. Ge Daniele a ekwa gore molao woo o ngwadilwe, a ya ntlong ya gagwe. Ka phapošing ya ka godimo ya ntlo yeo go be go na le mafasetere a a lebeletšego Jerusalema. Gona moo o be a fela a rapela gararo ka letšatši. Le mohlang woo a dira bjalo ka mehleng, a bula mafasetere, a khunama pele ga ona gomme a rapela Modimo, a mo tumiša.12. Ke moka banna bale ba kgeregela ntlong ya gagwe mme ba mo hwetša a rapela Modimo a mo kgopela kgaugelo.13. Ba napa ba ya go kgoši ba mo gopotša ka molao wola ba re: “Ga ke re o ngwadile molao wa go re mang le mang yo a ka kgopelago selo go modimo ofe goba ofe, goba go motho yo mongwenyana lebakeng la matšatši a masome a mararo ge e se go wena, kgoši, o tla lahlelwa ka moleteng wa ditau?” Kgoši a ba fetola a re: “Ee, ke molao wo o tiilego wo o ka se phumolwego wa Bamedia le Bapersia.”14. Bona ba re go yena: “Daniele, e lego yo mongwe wa mathopša ale a go tšwa Juda, ga se a ela wena kgoši le molao wa gago hloko. O rapela gararo ka letšatši.”15. Ge kgoši a ekwa seo a nyama kudu gomme a leka go loga maano a go phološa Daniele. A hlwa a leka letšatši la ba la sobela.16. Ya ba gona banna bale ba kgeregelago go kgoši gomme ba re go yena: “Kgoši, o tseba gabotse gore go ya ka molao wa Bamedia le Bapersia ga go kiletšo goba molao wo o ka rego o beilwe ke kgoši wa fetošwa.”17. Ka gona kgoši a laela gore Daniele a swarwe gomme a lahlelwe ka moleteng wa ditau. A re go Daniele: “Nke Modimo wa gago yo o mo hlankelago ka mehla a ka go phološa.”18. Molete woo wa tswalelwa ka leswika, gomme kgoši a o swaya ka palamonwana ya gagwe le ka ya bakgomana gore go se be le motho yo a ka phološago Daniele.19. Ke moka kgoši a gomela mošate, a lala a se a robala, a se a ja, a ba a laela gore a se lale a tlošitšwe bodutu.20. Ge go esa kgoši a tsoga a itlhaganela a ya moleteng.21. Ge a batamela a goelela a nyamile a re: “Wena Daniele, mohlanka wa Modimo yo a phelago! Na Modimo yo o mo hlankelago ka mehla o kgonne go go phološa ditaung?”22. Daniele a mo fetola a re: “Kgoši a re phelele go ya go ile!23. Modimo wa ka o romile morongwa wa gagwe go tlo swara ditau tše melomo gore di se ke tša ntira selo. Seo o se dirile ka ge a tsebile gore ga ke ne molato, le ka gobane le wena kgoši ga se ka go phošetša.”24. Kgoši o ile a thaba kudu gomme a laele gore Daniele a ntšhwe ka moo moleteng. Ka gona ba mo ntšha gomme ba bona gore ga se a gobala le gatee, ka ge a be a tshephile Modimo.25. Ke moka kgoši a laela gore banna bale ba bego ba pharile Daniele ka molato ba swarwe, gomme bona le basadi le bana ba bona ba lahlelwa ka moleteng woo wa ditau. Ya re ba sešo ba fihla fase, ditau tša be di šetše di ba kamile mme di ba robile mašapo ka moka.26. Ka morago Kgoši Dariose a ngwalela ditšhaba tšohle le merafe yohle le ba maleme ohle lefaseng ka moka a re: “Khutšo a e be le lena!27. Ke laela gore mmušong wa ka ka moka mang le mang a tšhabe Modimo wa Daniele mme a mo hlomphe, ka gobane ke yena Modimo yo a phelago, “gomme o tla ba gona go ya go ile. Mmušo wa gagwe o ka se tsoge o fedišitšwe, gomme pušo ya gagwe e ka se tsoge e fedile.28. O a phološa ebile o a hlakodiša; o dira dimakatšo le mehlolo legodimong le lefaseng. O phološitše Daniele gore a se bolawe ke ditau.”Lipesaleme 136:10-2610. O otlile Baegepeta ka go ba bolaela maitšibolo, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.11. A huduša Baisraele mo go bona, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.12. A ba ntšha ka seatla se maatla le ka letsogo le le tiilego, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.13. A arola Lewatle la Mahlaka ka bogare, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.14. A fetiša Baisraele gare ga lona, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.15. A wetša kgoši ya Egepeta le madira a gagwe ka go lona, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.16. A hlahla tšhaba sa gagwe go putla lešoka, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.17. A garara dikgoši tše dikgolo, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.18. A bolaya magoši a go tuma, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.19. Ke bona boSihone, kgoši ya Baamore, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile,20. le boOgo, kgoši ya Bashane, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.21. Naga tša bona a di abela Baisraele, bahlanka ba gagwe, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.22. Ya ba lefa la bona, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.23. O re gopotše re le banyatšegi, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.24. A re phamola manabeng a rena, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.25. O fepa diphedi tšohle ka dijo, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.26. Lebogang Modimo wa legodimong, gobane lerato la gagwe ke la go ya go ile.Liproverbia 29:12-1312. Ge mmuši a theeletša ditaba tša maaka, bahlanka ba gagwe ka moka ba fetelwa ke bokgopo.13. Modiidi le mohlakiši wa gagwe ba swana ka selo se tee – bobedi ba kgontšhwa ke Morena go phela.2 Petrose 2:1-221. Le setšhabeng sa Israele go bile le baprofeta ba maaka, mme ka wona mokgwa woo le mo go lena go tla ba le baruti ba maaka. Ba tla tla le dithuto tše e sego tšona tše di išago tahlegong, ba ba ba latola Mong wa bona yo a ba rekolotšego, gomme ka go dira bjalo ba ikobela lehu la tšhoganetšo.2. Ba bantši ba tla ya le ditiro tša bona tša bohlola, gomme ka baka la bona Tsela ya therešo e tla nyefolwa.3. Ka baka la megabaru ya bona ba tla le fora gore ba ikhole ka go le botša ditaba tša maaka. E šetše e le kgale Modimo a itokišetša go ba otla, mme o mo tseleng ya go tlo ba fediša.4. Barongwa bale ba go ka ba dira dibe o ile a se ba šokele, eupša o ile a ba lahlela ka heleng moo ba kgokilwego ka diketane ka meleteng ya leswiswi, ba beetšwe Letšatši la Kahlolo.5. Le lefase lela la kgale Modimo o ile a se le šokele, eupša lefase leo la bahlokamodimo o ile a le khupetša ka meetsefula; a phološa fela Noa, yo a bego a ruta batho go phela ka mokgwa wa go loka, a phološa le ba bangwe ba ba šupago.6. Le motse wa Sodoma le wa Gomora o ile a e lahla, a e fediša ka go e fiša lorelore, a bontšha se se tlago hlagela bahlokamodimo.7. A hlakodiša monna wa moloki, Lota, yo a bego a tshwentšwe ke bohlola bja batho bao ba go se phethe molao.8. Monna yoo wa moloki yo a bego a agile le bona, ka mehla o be a tsota ge a bona a bile a ekwa ditiro tša bona tše kgopo.9. Morena o kgona go hlakodiša batho ba barapedi melekong ya bona, bakgopo o ba bolokela Letšatši la Kahlolo go tlo ba otla,10. gagolo ba ba latelago ditumo tša bona tše mpe tša ditšhila, le ba ba nyatšago pušo ya Modimo. Bona baruti bao ba na le kgang le makoko, ga ba šie le go nyefola dihlolwabarongwa tša letago,11. etšwe dihlolwabarongwa tšona, le ge di feta baruti bao ba maaka ka go tia le ka maatla, di sa ba bee molato ka go ba nyefola mo pele ga Morena.12. Fela baruti ba ba swana le diphoofolo tše di sa kgonego go nagana, tše di yago ka tlhago ya tšona, diphoofolo tša naga tše di tswaletšwego go thewa le go bolawa. Ba nyefola se ba sa se kwešišego. Ba tla fedišwa bjalo ka diphoofolo tša naga,13. gomme moputso wa bona e tla ba mahloko, ka baka la ge le bona ba hlotše mahloko. Mo go bona boipshino ke go hlwela botagwa letšatši ka moka. Ke bomahlabišadihlong ba ba le gobošago ka go ja le lena ba ntše ba phonkgela mojong.14. Ka mehla ba tsoma mosadi yo ba ka robalago le yena; ba dula ba faletše go dira sebe. Ba goketša ba ba fokolago tumelong, mola bona beng ba hlalefetše megabaru. Ke ba ba rogakilwego ke Modimo.15. Ba phamogile tseleng ya go loka mme ba timetše; ba tšere ka tsela yela e ilego ya tšewa ke Bileamo, morwa wa Bosoro, yola a bego a rata tšhelete ye a bego a e hwetša ka go dira tše kgopo,16. gomme a kgalelwa bokgopo bja gagwe – pokolo ya gagwe, selo se se sa kgonego go bolela, ya bolela ka lentšu la motho gomme ya thibela bošilo bja moprofeta yoo.17. Batho bao ba swana le didiba tše di pšhelego, ba bjalo ka maru a kgodi a a tšewago ke ledimo. Modimo o ba beetše madulo leswiswing le leso.18. Dipolelo tša bona ke tša boikgogomošo le botlaela, gomme ba ba sa tšogo phonyokga ka go ikgaoganya le balahlegi, ba ba thea ka ditumo tša bona tše mpe tša nama.19. Ba ba holofetša tokologo etšwe bona beng e le makgoba a mekgwa ye mebe – gobane motho e ba lekgoba la sengwe le sengwe se se mo fentšego.20. Ge motho a ile a phonyokga motšhilafatšo wa bobe bja lefase ka go tseba Morena le Mophološi wa rena, Jesu Kriste, gomme ka morago motšhilafatšo woo wa boela wa mo kgakga, seemo sa gagwe sa mafelelo e ba se sebe go feta sela a bilego go sona pele.21. Go ka be go bile kaone go yena ge a ka be a se a ka a tseba tsela ya boloki, go na le gore a re go e tseba a tle a furalele molao wo mokgethwa wo a o filwego.22. Tše di mo hlagetšego di bontšha gore polelo ye e a rereša ye e rego: “Mpša e boela mahlatšeng a yona,” le ye e rego: “Kolobe e re go hlapa ya boelela go pshikologa ka lerageng.” Sotho Bible 2000 © Bible Society of South Africa. All rights reserved