Bibele ka selemo se le seng Phupu 20Esdrase 1:1-111. Ka ngwaga wa pele wa ge Korese wa Persia e le kgoši, Morena o ile a phetha se a bego a se boletše ka moprofeta Jeremia. A tutuetša Korese gore a begele batho ba mmušo wa gagwe ka moka le ka mangwalo a re:2. “Kgoši Korese wa Persia o a bega o re: ‘Morena, Modimo wa legodimo, o mpeile mmuši wa lefase ka moka gomme o ntaetše gore ke mo agele tempele kua Jerusalema, nageng ya Juda.3. A Modimo a be le lena bohle ba le lego setšhaba sa gagwe. Le swanetše go ya Jerusalema gomme le tsošološe Tempele ya Morena Modimo wa Israele, Modimo yo a khunamelwago Jerusalema.4. Mašaledi ka moka a setšhaba sa gagwe, mo gongwe le mo gongwe mo a falaletšego gona, a thušwe ke batho ba ba dulago le ona ka silibera le gauta, mefago le diruiwa, gotee le dikabelo tša boithaopo tša Tempele ya Modimo kua Jerusalema.’ ”5. Ke moo mantona a dikgorwana tša kgoro ya Juda le ya Benjamene, baprista le Balefi, le yo mongwe le yo mongwe yoo Modimo a bego a mo tutueditše, a ilego a itokišetša go yo aga Tempele ya Morena Jerusalema.6. Batho ka moka ba ba bego ba dula kgauswi le bona ba ba tiiša maatla ka go ba fa dibjana tša silibera, gauta, mefago, diruiwa, dilo tše dingwe tše bohlokwa, le dikabelo tša Tempele.7. Korese a ba neela dibjana tšela Kgoši Nebukadnesare a bego a di tšere ka Tempeleng kua Jerusalema a di beile ka tempeleng ya medimo ya gagwe.8. A di nea Mitredate, ramatlotlo wa mošate, yo a ilego a ngwala lenaneo la tšona, gomme a le neela Sheshbatsare, mmušiši wa naga ya Juda.9. Dilo tšeo šedi: meruswi ya dihlabelo ya gauta 30 meruswi ya dihlabelo ya silibera 1 000 meruswi ye mengwe 29 meruswana ya gauta 30 meruswana ya silibera 410 dibjana tše dingwe 1 00010. ***11. Dibjana ka moka tša gauta le tša silibera tšeo Sheshbatsare a ilego a di tšea ge a tloga Babilone le mathopša a mangwe ba eya Jerusalema e be e le 5 400.Esdrase 2:1-701. Mathopša a mantši a Juda a ile a tloga nageng ya Babilonia a boela Jerusalema le nageng ya Juda ka moka, yo mongwe le yo mongwe a ya motseng wa gabo. Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia o be a ile a ba thopela gona Babilonia.2. Ge ba boa baetapele ba bona e be e le Serubabele, Jeshua, Nehemia, Seraya, Reelaya, Mordekai, Bilshane, Mispare, Bigbai, Rehume le Baana. Lenaneo la dikgorwana tša Israele gotee le bontši bja batho ba tšona bao ba ilego ba boa bothopša šele:3. Paroshe – 2 172 Shefatia – 372 Ara – 775 Pahate-Moaba, ditlogolo tša Jeshua le Joaba – 2 812 Elamo – 1 254 Satu – 945 Sakai – 760 Bani – 642 Bebai – 623 Asgade – 1 222 Adonikamo – 666 Bigbai – 2 056 Adine – 454 Atere, yo a bego a tsebja le ka la Hiskia – 98 Betsai – 323 Jora – 112 Hashumo – 223 Gibare – 954. ***5. ***6. ***7. ***8. ***9. ***10. ***11. ***12. ***13. ***14. Batho bao borakgolokhukhu ba bona ba bego ba dula metseng ye e latelago pele ba thopša le bona ba ile ba boa: Betlelehema – 123 Netofa – 56 Anathote – 128 Asmabethe – 42 Kiriate-Jearime, Kefira le Beerote – 743 Rama le Geba – 621 Mikimase – 122 Bethele le Ai – 223 Nebo – 52 Magabishe – 156 Elamo ye nngwe – 1 254 Harime – 320 Lodo, Hadide le Ono – 725 Jeriko – 345 Senaa – 3 63015. ***16. ***17. ***18. ***19. ***20. ***21. ***22. ***23. ***24. ***25. Le ke lenaneo la dikgorwana tša baprista tše di ilego tša boa bothopša: Jedaya, ditlogolo tša Jeshua – 973 Imere – 1 052 Pashure – 1 247 Harime – 1 01726. ***27. ***28. ***29. Dikgorwana tša Balefi tše di ilego tša boa bothopša šedi: Jeshua le Kadmiele, ditlogolo tša Hodabia – 74 Baopedi ba ka Tempeleng, ditlogolo tša Asafo – 128 Baleti ba masoro a Tempele, ditlogolo tša Shalume, Atere, Talmone, Akube, Hatita le Shobai – 13930. ***31. ***32. Tše ke dikgorwana tša bašomi ba ka Tempeleng tšeo di ilego tša boa bothopša: Tsiha, Hasufa le Tabaote, Kerose, Sia le Padone, Lebana, Hagaba le Akube, Hagabe, Shamlai le Hanane, Gidele, Gahara le Reaya, Retsine, Nekoda le Gasamo, Usa, Paseage le Besai, Asna, Bameune le Banefuse, Bakbuke, Hakufa le Harahure, Batslute, Mehida le Harsha, Barkose, Sisera le Temage, Netsiage le Hatifa33. ***34. ***35. ***36. ***37. ***38. ***39. ***40. ***41. ***42. ***43. Dikgorwana tša bahlanka ba Solomone tše di ilego tša boa bothopša šedi: Sotai, Soferete le Peruda, Jaala, Darkone le Gidele, Shefatia, Hatile, Pokerete-Tsebaime le Ami44. ***45. ***46. Ditlogolo ka moka tša bašomi ba ka Tempeleng le tša bahlanka ba Solomone tšeo di ilego tša boa bothopša e be e le tše makgolo a mararo le masome a senyane le metšo ye mebedi.47. Go be go na le batho ba makgolo a a selelago le masome a mahlano a metšo ye mebedi bao e bego e le ba kgorwana ya Delaya, ya Tobia, le ya Nekoda ba ba bego ba tlogile motseng wa Tele-Melage le wa Tele-Harsha le wa Kerube le wa Adane le wa Imere; eupša ba be ba se ne bohlatse bja gore ke ditlogolo tša Baisraele.48. ***49. Ba dikgorwana tše di latelago tša baprista ba ile ba hloka maina a borakgolokhukhu ba bona lenaneong le le ngwadilwego la malapa: Habaya, Kotse le Barsilai. Rakgolokhukhu wa kgorwana ya baprista ya Barsilai o be a nyetše mosadi wa go tšwa kgorwaneng ya Barsilai wa Gileade, gomme a bitšwa ka leina la kgorwana ya boratswalagwe. Ka ge ba be ba sa kgone go laetša gore borakgolokhukhu ba bona ke bomang, ba ile ba se ke ba amogelwa bopristeng.50. ***51. Mmušiši wa Bajuda o ile a ba botša gore ba se ke ba ja dijo tše di abetšwego Modimo, go fihlela go eba le moprista yo a ka šomišago Urime le Tumime.52. Mathopša ka moka ao a ilego a boa e be e le a 42 360. Bahlanka ba bona ba banna le ba basadi – 7 337 Baopedi ba banna le ba basadi – 200 Dipere – 736 Dimeila – 245 Dikamela – 435 Dipokolo – 6 72053. ***54. ***55. ***56. Ge mathopša a fihla Jerusalema, mola Tempele ya Morena e bego e le gona, baetapele ba bangwe ba dikgorwana ba ile ba ntšha dikabelo tša boithaopo go thuša gore Tempele e agwe ka lefsa gona mola e bego e agilwe pele.57. Ba ile ba ntšhetša modiro woo ka moo ba bego ba kgona ka gona, gomme gauta ya ba ya dikilokramo tše makgolo a mahlano a metšo ye lesome le ye mebedi, silibera ya ba ya dikilokramo tše dikete tše pedi le makgolo a seswai le masome a a šupago a metšo ye mehlano, diaparo tša baprista ya ba tše lekgolo.58. Baprista le Balefi le ba bangwe ba setšhaba ba dula Jerusalema le tikologong ya motse woo; baopedi le baleti ba masoro a Tempele le bašomi ba ka Tempeleng ba dula metseng ya kgauswi; Baisraele ba bangwe ka moka bona ba dula metseng yeo borakgolokhukhu ba bona ba bego ba dula go yona.59. Hle, Morena, ntheeletše ge ke go rapela; nkele hloko ge ke go llela.60. Ge ke le mathateng ke llela wena, ka gobane o a ntheeletša.61. Modimo, moswananago ga a gona, Mong wa ka, le wa go dira tše di dirwago ke wena ga a gona.62. Ditšhaba tšohle, dihlolwakewena, di tla tla tša go khunamela, tša go hlompha, Mong wa ka.63. Gobane o senatla, Ramehlolo; ke wena fela o lego Modimo.64. Ge go dirwa ka toka moloki o a thaba, kganthe badiratšempe bona ba a tšhoga.65. Yo a se sa dirago tša tlhaologanyo o tla felela bodulabahu.66. Ka le le latelago Paulose a ya le rena go bona Jakobose; le bagolo ba phuthego ka moka ba be ba le gona.67. Paulose a re go ba dumediša a ba anegela ka botlalo tšohle tše Modimo a di dirilego ka yena go baditšhaba.68. Ge ba seno di kwa, bohle ba reta Modimo. Ke moka ba re go Paulose: “Ngwanešo, le wena o a iponela ka bowena gore ke dikete tše kaakang tša Bajuda ba ba dumetšego, le gore bohle ba botegela molao wa Moshe bjang.69. Ba boditšwe gore wena o ruta Bajuda bohle ba ba falaletšego baditšhabeng gore ba kgeloge molaong wa Moshe; o re ba se ke ba bolotša bana ba bona, le gona ba se ke ba latela ditlwaedi tša Sejuda.70. Bjale go ka dirwang? Gobane go tla kwala gore o tlile fa.Lipesaleme 86:6-106. Dira se re go botšago sona. Go na le banna ba bane mo ba ba ikannego.7. Sepela nabo le yo phetha tirelo ya boitlhwekišo, gomme o ba lefele tšhelete ya tlhwekišo gore ba kgone go ipoolwa dihlogo. Ke mo bohle ba tlago tseba gore go tše ba di boditšwego ka wena ga go therešo, gomme o phela ka molao wa Moshe.8. Ge e le baditšhaba ba ba sokologilego bona re ba ngwaletše lengwalo ra ba botša gore re kwane gore ba ile dinama tša didimo, le bobete, le dinama tša diphoofolo tše di kgamilwego, le go nyalana ga lešika.”9. Ka le le latelago Paulose a tloga le banna bao a yo phetha le bona tirelo ya boitlhwekišo. Ke moka a ya ka Tempeleng a bega gore nako ya gagwe ya matšatši a boitlhwekišo e tla fela neng, ge yo mongwe le yo mongwe wa bona a tlilo direlwa sehlabelo.10. E rile ge matšatši ao a go šupa a šetše a eya mafelelong, Bajuda ba bangwe ba go tšwa nageng ya Asia ba bona Paulose ka Tempeleng. Ba hlohleletša lešaba ka moka, ba mo swara.Liproverbia 21:15-1615. Ba goa ba re: “Lena banna ba Israele, thušang! Monna yo ke yena yo a rutago batho ka moka mo gohle a ba fapantšha le setšhaba le melao ya Moshe le Tempele ye. Ebile bjale o tlišitše baditšhaba ka mo Tempeleng, gomme o tšhetše lefelo le lekgethwa le setšhila!”16. Ba realo ka ge ba mmone motseng a na le Trofimose wa Efeso, gomme ba hloma nke o tsene le yena ka Tempeleng.Liketso 21:18-4018. Gwa tsoga mmudubudu motseng ka moka, setšhaba sa bokana ka lephakuphaku; ba swara Paulose, ba mo goga ba mo ntšha ka Tempeleng, gomme mejako ya tswalelwa ka pela.19. E rile ba sa re ba a mmolaya, rasekete wa bahlabani a hlabelwa mokgoši wa gore motseng wohle wa Jerusalema go tsogile kgaruru.20. A akgofa a tloga le bahlabani le boralekgolo ba bangwenyana ba bahlabani ba hlaganela kua lešabeng. Ge ba mmona a na le bahlabani ba lesa go keketa Paulose.21. Yena a ya go Paulose, a mo swara, a laela gore a kgokwe ka diketane tše pedi. Ke moka a botšiša gore motho yoo ke mang, le gore o dirileng.22. Ba bangwe moo lešabeng ba goa tša bona, bangwe ba goa tše dingwe – ya ba tlhatlhariane fela ya go šitiša rasekete go kwa se e lego taba; ka gona a laela gore Paulose a išwe sebong.23. Ge ba fihla manamelong bahlabani ba mo kuka gore ba mo phephiše bogale bja lešaba.24. Bohle ba be ba ba šetše morago ba goa ba re: “Mmolayeng!”25. E rile ge bahlabani ba re ba mo iša ka sebong, a re go rasekete: “Na nka se bolele le wena?” Yena a mmotšiša a re: “Kganthe o tseba Segerike?26. Gona ga se wena Moegepeta yola wa go tsoša mmudubudu malobanyana mo, a ya lešokeng le batšhošetši ba dikete tše nne, kgane o yena?”27. Paulose a mo fetola a re: “Nna ke Mojuda wa motse wa Tarsose kua Tsilitsia; ke modudi wa motse wo o tsebegago. Ke a go kgopela, hle, ntumelele go bolela le lešaba le.”28. Rasekete a mo dumelela, gomme Paulose a ema manamelong, a homotša lešaba ka seatla. Ge ba rile tuu, a bolela le bona ka Seheberu a re: Sotho Bible 2000 © Bible Society of South Africa.